Friday, February 1, 2008

"O MAMA GOA"

"O mama Goa, your children have come home" je mantral z odra, v rdec indijski sal ogrnjen, lasat in bradat moz, ki ga vsi poznajo pod imenom Attila. Za njim je star, presusen in slaboviden Italijan na kitari dodajal tezke riffe, cisto zadaj pa sta dva bobnarja ustvarjala eksotiko na percussionu. Godbo kot celotot ocenjujem kot najtrso psihadelijo, kar sem jih kdajkoli slisal. Na plazi obsijani z mesecino je sto do dvesto alternativnih dus, zbranih iz celega sveta, vseh religij in starosti, cupalo okrog Attila and Arambol experience.

Attila je poznan po ekstravaganci. Baje se je sposoben smejati dva do tri mesece skupaj, kar mnogi nekako povezujejo s tem, da je "v svojih divjih letih" znal lsd piti kar iz steklenice. Vsak zacetek februarja se mozak nag postavi na glavno avenijo v Arambolu (prasna cesta obdana s trgovinicami, nikoli prazna) in razpne roke v maniri krizanega Jezusa. On in se mnogi drugi vaski posebnezi naredijo zivljenje v Arambolu nikoli zares dolgocasno.

Evropejci prihajajo sem, ko je doma zima. Zelo poceni, kvalitetno zivljenje na meji dzungle in eksoticne plaze, vsako sezono privablja mnoge, ki so si izracunali, da jih zivljenje tu z letalsko karto vred pride ceneje kot doma. Artisti vseh branz: pisatelji pridejo sem pisat, draguljarji nabavit kamne in potem lepo tiho pod palmo izdelovat nakit, hipurji pridejo zahipurit, tantricni pari se prihajajo ljubit, ogromno glasbenikov si najame sobico za 300 rupij na dan in iz nje naredi studio v katerega se zaklepajo na mesece , maserji in ucitelji joge pridejo sem studirat ali ustanavljat solo... Arambola se v Goi po pravici drzi sloves najbolj kreativnega in zivega mesta.

Seveda, se je treba zavedati, da so zlati casi mame Goe, ze minili, kot sem moral tolikokrat poslusati od raznih starih mackov. Vsako leto prihaja vec turistov, polnih denarja, ki jim je pravzaprav vseeno ce za thali placajo 35 ali 200 rupij. Vse znane, nekoc legendarne plaze so skomercializirane, cene pa trmasto plezajo navzgor.

Ko so bili pred cirka stiridesetimi leti otroci cvetja postavljeni pred eksestencialna vprasanja a la where now?, so v nekdanji portugalski provinci v Indiji odkrili deviske plaze, na katerih se dobro zivi zastonj in jih postopoma zaskvotali. Bil je to raj na zemlji in obljubljena dezela obenem. Contemplatio in solitude ni trajalo dolgo, devedeseta so prinesla elektronsko glasbo in Izraelce.

O Izraelcih v Goi bi se lahko napisalo knjigo. Slisal sem mnogo zanimivih zgodb. Ko so bili trans partyi v Goi vsakodnevna zadeva so prihajali v trumah. Bilo jih je toliko, (se danes so vecinska manjsina) da so v Goi ziveli izraelski privatni detektivi, ki so iskali blodne sinove in hcere bogatih ocetov in mamic. In imeli so veliko dela. Na partyih se je konzumiralo razlicen spekter halucinogenov in to v nezmernih kolicinah. Obstajala je celo institucija menovana Warm Israeli House. Tja so se Zidje zatekali, ko jih je po v neskoncnost razpotegnjenem dionizicnem stanju acid do kraja obrusil, in si privoscili mesec ali dva temnice.

Izraelska vlada je ukrepala, dandanes si kot Izraelec ne mores podaljsati indijske vize.

Partye je prepovedala indijska vlada nekaj let nazaj. Vsako leto vec turistov pa legendarne kraje, Anjuno, Palolem... vedno hitreje spreminja. Postajajo podobni ostalim letoviscem po svetu, krajem kamor prihajajo penzonisti, enkrat na leto, vedno ob istem casu prekrizat noge in prebirat casopis. A iskalcev ultimativne svobode v sozitju z naravo, to ne frustrira. Vsako noc se cez vasico razlega veselo bobnanje iz drum circlov. Na staro polemiko "and where we gonna go now?" je namrec ze nekaj casa odgovorjeno. V Mjanmar!

slike jutri

4 comments:

Lojze Vrenčur said...

Lepo, Iztok, da uživaš.Jaz sicer ne bom poslal policije pote, a vseeno te doma pogrešamo.Pazi nase!
ata

Unknown said...

Prjatu, vidim, da ti ni težko. Tuki v Sloveniji smo lepo za toplo pečko in spremljamo tvoje korake.
Srečno!

Jure Kolenc said...

Iztok! Jav se kej no, al pa vsaj povej kdaj prides da zorganiziramo fešto h? Fajn se mej, izkorist kar si, kje si, pozdrav! Jure

dr Moi said...

Iztok!! Nic se vec ne javljas, tvoj blog pocasi izumira in ga ne bomo vec cekirali ce ne dodas kaj novega.. :)
Upam da uzivas in da nisi podaljsal karte hehe :)

lp iz velenkovca